Sluzenje morja

Zadnje dni opažamo na slovenskih plažah pojav sluzenja morja, kar je lahko neprijetno tako za domačine kot za turiste, ki so se odločili počitnikovati pri nas. Gre za naravni pojav, ki ga povzroča fitoplankton z izločanjem organske snovi in je navadno značilen za globlje vode, ni pa nič nenavadnega, če se s tem srečamo tudi na površini morja. Prvi zapisi o tem pojavu segajo v leto 1729, kar priča o dolgoletni prisotnosti, intenzivne raziskave na tem področju pa so se začele po letu 1988.

Sluz je lahko različnih barv (prevladujejo beli, rožnati in rjavi odtenki), oblik in velikosti (od nekaj milimetrov do metrov in ponekod celo kilometrov).
Nekdanja raziskovalka na Morski biološki postaji, zdaj izredna profesorica kemije morja na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, dr. Nives Kovač je z drugimi kemiki postavila domnevo, da naj bi za pojav bil odločilen saharski pesek, ki ga je k nam prineslo že spomladi:

»Ta pesek verjetno sproži spremembe v fiziologiji fitoplanktona tako, da ta v večji meri izloča raztopljene organske snovi, ta pa se ob trdih delcih v morju oblikuje v sluzaste skupke (makroagregate), sestavljene pretežno iz polisaharidov«.

Kot je izpostavil biolog na Morski postaji Piran, Borut Mavrič, sluzasta snov ni nevarna za ljudi, lahko pa zaradi posledičnega pomanjkanja kisika na morskem dnu predstavlja večjo težavo za živali, ki se tam zadržujejo. 

V preteklosti se je pojav sluzenja razgradil sam od sebe s pomočjo močnejšega vetra in neviht. Tako pričakujemo, da se bo ob spremembi vremena zgodilo tudi tokrat.