Vabilo: Podnebne spremembe in slovenski turizem
V založništvu Slovenske turistične organizacije je izšel vodnik po podnebnih spremembah za slovenski turizem, katerega avtorji so raziskovalci Fakultete za turizem Univerze v Mariboru v sodelovanju s klimatologi Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Vsa znanstvena poročila, ki obsegajo več kot 500 strani, so dostopna na spletni strani projekta. Vodnik pa predstavlja krajši, razumljiv povzetek osrednjih ugotovitev in priporočil. Vodnik je dostopen neposredno na povezavi.
Vabljeni na javno predavanje, v torek, 4. 6. 2024 ob 17h, v avlo Fakultete za turizem UM. Dr. Maja Turnšek, vodja projekta, bo javno predstavila osrednje rezultate projekta Podnebne spremembe in trajnostni razvoj slovenskega turizma.
Projekt je s participativnim procesom oblikoval strateške predloge ukrepov za zmanjševanje ogljičnega odtisa slovenskega turizma in njegovo prilagajanje na podnebne spremembe.
Vključeval je analizo turističnih podnebnih kazalnikov – dosedanjih trendov in projekcij podnebnih sprememb. Temperature so in bodo višje, padavinski režim se spreminja. Najbolj izpostavljen je zimski turizem, na kar so opozarjale že pretekle podobne raziskave. Projekt pa je izpostavil tudi nujnost premišljenih lokalnih prilagoditvenih ukrepov turizma še za podaljšanje poletne sezone, povečanje pogostosti in intenzitete vročinskih valov, večjo pogostost suš in nevarnih ekstremnih dogodkov ter družbene spremembe pri vedenju turistov in tržne spremembe, ki jih bodo predvidoma doživljale Sloveniji konkurenčne turistične destinacije.
Vodnik po podnebnih spremembah predstavlja predloge ukrepov prilagajanja v različnih turističnih segmentih: zimskem, urbanem, poletnem aktivnem turizmu in poletnem turizmu ob vodi. Poudarjena je tudi medsebojna soodvisnost teh segmentov in pomen prilagoditve na podnebne spremembe za vsak posamezni tip turizma.
V okviru projekta je nastal model ocene ogljičnega odtisa turizma turistov, ki prenočijo v Sloveniji na ravni države in občin. Analizirana so štiri področja turizma: prevoz, nastanitve, doživetja in prehranski sistemi. Rezultati so pokazali, da največji ogljični odtis predstavlja prevoz turistov. Najhitreje pa lahko učinke dosežemo z razogljičenjem nastanitev. Priporočila za razogljičenje slovenskega turizma so oblikovana na štirih hierarhično razporejenih strategijah zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov: izogibanje, zmanjševanje, iskanje alternativ in šele kot zadnjo možnost tudi izravnavo.
Besedilo pripravila: Univerza v Mariboru