Ribiški obisk na OŠ Ankaran
Z vrnitvijo otrok v šolske klopi, so se v okviru projekta Zgodbe o ribištvu ponovno pričele tudi delavnice »Ribič je moj poklic.« Tokrat je raziskovalna skupina z dr. Lucijo Čok za krmilom in ribičem Arturom Steffetom – Turijem obiskala OŠ Ankaran.
Skupina 58 otrok OŠ Ankaran in OŠ Hrvatini je z radovednostjo pričakala malce drugačen dopoldan v šolskih klopeh. Že po začetnem odzivu z mnogimi komentarji je bilo jasno, da bo delavnica "Ribič je moč poklic" živahna in polna novih znanj. Otroci so namreč z dvigi rok, vprašanji in lastnimi razmišljanji pokazali, da jim tematika ni tuja in da si želijo ribištvo spoznati še bolj.
Po uvodnem delu, kjer je govora o Sloveniji kot morski državi, Kopru kot je bil nekoč, starih z morjem in ribištvom povezanimi izrazi, je sledila glavnina delavnice z ribičem. Uvodni del je vodila vodja projekta Zgodbe o ribištvu dr. Lucija Čok z raziskovalkami dr. Tino Čok, dr. Urško Bratož, dr. Irino Moiro Cavaion in mag. Anno Mario Grego, ribištvo iz prve roke pa je vedoželjnim učencem z mnogimi fotografijami in pisano paleto izkušenj predstavil ribič Arturo Steffe – Turi.
O edini ujeti mečarici v slovenskem morju, načinu prepoznavanja ribiških bark v preteklosti in na kakšen način ujeta sardela je najboljša; vse to in še mnogo več so učenci izvedeli od ribiča Artura Steffeta.
Navdušenje nad ribištvom iz generacije v generacijo
Fotografije ribičevega ranega otroštva so nedvomno potrdile njegovo misel, da je »rojen na barki«. Otroci so preko doživete pripovedi in slikovitih trenutkov Arturovega življenja spoznali, kako zelo bogato z izkušnjami je lahko življenje ribičev.
Arturov dedek, Azeo (kot so ga klicali prijatelji) in babica, sta družino štirih otrok preživljala zgolj z ribolovom. Že sam izraz ribička nam je nenavaden in lahko si mislite, kakšna izjema je bila v tistih časih (in je še danes) ženska, ki se ukvarja z ribolovom. A Arturova babica je bila prav to – ribička, in s svojim možem sta družino štirih otrok preživljala zgolj z izkupičkom panoge. Pozno popoldan in ponoči na morju, zjutraj pa v ribarnico prodajati ulov. To je bil vsakdan Arturovih prednikov, ki so ljubezen do morja prenesli tudi na svojega sina, Arturovega očeta.
Ta jih je skupaj z vnukom, Arturovim sinom, počakal v Valdoltri. Okrepčani po okusni malici z bakalajem, pohanimi sardelicami in fileji v olju, ki jo je tudi tokrat pripravila gostilna Bujol, so bili otroci deležni še prikaza metanja mrež. Zaradi jesenskega vremena, ki je mejilo na dež in katerega so po ribičevih besedah čutile tudi ribe, ulova žal ni bilo. Bilo pa je navdušenje in verjamemo, da bo dan ostal otrokom v prijetnem in pomenljivem spominu.
Projekt Zgodbe o ribištvu Slovenske Istre skozi čas je sofinanciran iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Za vsebino so odgovorni partnerji projekta. Organ upravljanja določen za izvajanje Operativnega programa ESPR v Republiki Sloveniji 2014-2020 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
