Izolanka: sladko posvetilo Izoli v sladoledarni in kavarni pri Ekremu

Sladoledarna in kavarna Pri Ekremu se ponaša z dolgo zgodovino in inovativnim pristopom, ki združuje tradicijo s sodobnimi metodami. Nedavna prenova je prostoru prinesla svežino in sodobnost, ustvarjajoč prijeten ambient za vse okuse. S poudarkom na zdravih in lokalnih sestavinah ter trajnostnih praksah, kavarna postavlja nova merila v izolskem svetu sladke kulinarike. Pogovarjali smo se z enim od vodij lokala – Ajhanom Salijijem.

Lahko za začetek opišete zgodovino vaše Sladoledarne in kavarne pri Ekremu? Kako se je vaša zgodba začela?

Naša družina je v Istri od leta 1952, ko se je nono iz Makedonije preselil v Piran. Najprej smo imeli manjšo slaščičarno v izolskem mestnem jedru – tam smo delali med leti 1954 in 1963. Leto za tem smo se preselili na Sončno nabrežje, kjer smo še danes. Tu je bila včasih bencinska postaja. Spominjam se zgodbe, da je nono 1 mesec vsak dan po cel dan stal na lokaciji in štel ljudi, ki so hodili mimo. Šele, ko se je prepričal, da je pretočnost dovolj velika, se je odločil, da sprejme lokacijo. Tako Sladoledarna in kavarna pri Ekremu tu obratuje že res dolgo, vsaka generacija pa je zgodbi dodala nekaj novega in svojega.

Zdaj, ko sediva v prostoru, se definitivno čuti, da mu je dodana svežina in sodobnost. Pred kratkim ste ga namreč temeljito prenovili: zakaj ta odločitev?

Podjetje zdaj vodiva skupaj z bratom in predstavljava že tretjo generacijo naše družine. Oba sva videla potencial za razvoj turizma v Izoli in tako je lani nad lokalom nastal še butični hotel. Prepoznala sva namreč priložnost po povečanem povpraševanju za namestitve. Pred nekaj leti sva kupila zgornji prostor in ga preuredila v manjši hotel z 10 sobami.

Skupaj s prenovo zgornjih prostorov smo se odločili še za osvežitev gostinskega lokala. Moja žena je izdelala idejno zasnovo in vse detajle, z izbrano notranjo oblikovalko pa so te ideje postale tudi resničnost. Seveda brez pomoči zunanjih izvajalcev in podpore družine ne bi šlo, zato smo zelo hvaležni vsem, ki so bili vpeti v ta velik projekt.

Opažaš kakšne razlike v tem zadnjem letu odkar ste sladoledarno in kavarno prenovili?

Seveda, pozna se. Trud, ki smo ga kot družina vložili v prenovo, se je izplačal. Sedaj nas poleg naših stalnih strank – tako domačinov kot tudi drugih iz različnih koncev Slovenije – obiščejo tudi novi obrazi. Predvsem smo veseli, da smo privlačni tudi za mladino, ki uživa v novi ponudbi. Prenova je bila nujna – to smo že dolgo vedeli, a smo nekako čakali na pravi trenutek. Veseli nas, da sedaj novi ambient privlači in privablja poglede, največ pa nam seveda pomenijo pozitivni odzivi in zadovoljstvo strank.

Kako se je skozi leta razvijala ponudba vaših sladic, slaščic in sladoledov?

Tako sladoled kot sladice smo zadnjih deset let nadgrajevali. Sodelujemo z najboljšimi italijanskimi in domačimi tehnologi, ki so nam dali nov pogled na pripravo sladoleda in slaščic. Da smo prišli do receptur, ki temeljijo predvsem na zdravih surovinah, dobri strukturi in naravnem okusu, smo se veliko izobraževali. Na tej poti sem tudi odkril, kaj je moje poslanstvo oz. zakaj delam to, kar delam. Od nekdaj sem bil vpleten v družinski posel, ki sem ga znal in ga še vedno znam opravljati. Ampak, zakaj ga opravljam, kaj je moje poslanstvo – tega dolgo nisem vedel.  

Pred dvema letoma se je moj pogled na to popolnoma spremenil. Spoznal sem tehnologa iz Italije, ki mi je zelo veliko dal; predvsem me je spodbudil k razmišljanju. Takrat sem odkril svoje poslanstvo: prodajati nekaj, kar je zdravo in čisto.

Kateri so na splošno najbolj priljubljeni produkti med vašimi strankami? Je to sladoled ali prevladujejo slaščice?

Med slaščicami sta gotovo najbolj priljubljeni Izolanka in pistacijeva torta, med sladoledi pa bi rekel, da je to pistacija extreme.

Ena izmed posebnosti kavarne je sladica Izolanka. Lahko z nami deliš zgodbo o njenem nastanku?

Izolanka je nastala okoli leta 2010, ko nas je takratni župan Igor Kolenc na enem od sestankov turističnega gospodarstva pozval k razmišljanju, kako bi vsak s svojim poklicem in znanjem na neki drugačen, poseben način doprinesel k izolskemu turizmu.

Takrat je moj oče dobil idejo o sladici, ki bi predstavljala Izolo. Projekta smo se lotili v sodelovanju z izolskimi osnovnimi šolami in turističnim združenjem. Skupaj smo počasi razvijali recept Izolanke – tipične izolske sladice. Naša ideja je bila: »Dajmo Izoli nekaj, kar je kremšnita za Bled«. Ime za sladico so na koncu izbrali osnovnošolci. Projekt mi je bil zelo všeč, ker je vključeval res veliko deležnikov. Moram reči, da se je Izolanka kot izolska posebnost zelo dobro prijela in postala izredno prepoznavna.

Je Izolanka povezana z lokalno zgodovino ali tradicijo? Iz česa je sestavljena?

Izolanka je res bogata sladica, ki je sestavljena iz različnih plasti belega in temnega peciva. Temnejša plast je recimo narejena z orehi. Pecivo oz. biskvit je namočeno v naravnem pomarančnem soku, kar daje sladici posebno svežino in hranljivost. Vse skupaj pa povezuje naravna vaniljeva krema.

Kako pomembne so lokalne in sezonske sestavine pri pripravi sladic?

Pri nas se trudimo uporabljati sveže sezonsko sadje in upoštevamo tudi letne čase. Pri hotelskem delu, kjer nudimo zajtrke, pa je to v bistvu naša zaveza. Vsak dan ponudimo sveže, domače in sezonsko. Redno obiskujem domače tržnice, kjer nabavljam sezonsko sadje in zelenjavo.

Spomladi smo pričeli posebne zajtrke ponujati tudi zunanjim gostom. Postrežemo jim z jajci, domačimi siri, olivami, pa tudi posladkamo jih s kakšnim pecivom in pomarančnim sokom. Stranke so nad zajtrkom oz. brunchem navdušene.

Kako pa pri vas skrbite za trajnost in okolju prijazne prakse?

To je za nas od zmeraj zelo pomembno, zato smo se še pred odprtjem hotela odločili za pridobitev znaka »Green Key«, ki smo ga seveda tudi uspešno pridobili. Želeli smo kandidirati tudi za znak »Green cuisine«, a tega žal za slaščičarne za enkrat še ni mogoče dobiti. Bomo pa gotovo šli takoj tudi v to zgodbo.

Moram reči, da so vse prilagoditve, ki smo jih naredili v smeri trajnosti, celotna energetska prenova objekta, za nas definitivno pozitivne. Ne le z vidika skrbi za okolje, ki nam je seveda pomembna, ampak tudi z vidika znižanja stroškov. Mogoče potrebuješ nekaj časa, da določene novosti osvojiš, potem pa vidiš, da vse to le olajša tvoje delo.

Pogled na vašo kuhinjo neverjetno preseneti: tako lepe, čiste, urejene, lahko bi rekli kar sterilne kuhinje, človek ne vidi prav pogosto …

Meni je ena najpomembnejših stvari v lokalu že od nekdaj čistoča. Tako sta me vzgojila že starša. Vse mora biti čisto in dezinficirano. Temu pripisujemo res velik pomen. Delamo namreč s hrano, naša glavna ciljna publika so otroci. Tega se zaveda ves personal. Verjeli ali ne, imamo celo redne sestanke na temo čistoče, ločevanja odpadkov, skrbi za trajnost …

Kako pa se prilagajate spreminjajočim se okusom in željam vaših strank? Živimo v času raznih alergij, predvsem na gluten, vedno več je veganov, ljudje so vedno bolj ozaveščeni … Kako sledite tem trendom?

Temu trendu smo začeli slediti že tri leta nazaj. Tokrat smo razvili veganski sladoled brez glutena, laktoze in belega sladkorja. V ponudi imamo tudi take okuse, ki so popolnoma brez sladkorja. Sadnim okusom npr. dodajamo samo fruktozo.

V prihodnje se bomo osredotočili tudi na veganska peciva in sladice, saj je povpraševanja veliko in v tem prepoznavamo tudi veliko priložnosti.

Kako so gostje sprejeli dodatno ponudbo sladoledov? Koliko takih sladoledov v povprečju prodate?

Ta sprememba se je izredno dobro prijela, saj imamo bogat asortima sladoledov primernih za vse – alergike, sladkorne bolnike ipd. Uporabljamo tudi ločene žlice za veganske in navadne sladolede. Rekel bi, da danes prodamo približno 60 % navadnega mlečnega sladoleda in 40 % veganskih različic. Poudaril bi, da res izbiramo čiste, prvinske sestavine, ki so zdravju prijazne. Steve Jobs je enkrat rekel, in ta stavek mi je nekako ostal v možganih, »If you want to make everyone happy, don't be a leader. Sell ice cream.« (smeh). Torej, če želiš osrečiti vse ljudi, ne bodi vodja, ampak prodajaj sladoled.

Kakšna je vaša vizija za prihodnost sladoledarne in kavarne Pri Ekremu? Kje se vidite čez pet ali deset let?

Naša misija je prodajati zdravju prijazne produkte in temu bomo sledili tudi v prihodnje. Ena od želja je okrepiti sodelovanje z lokalnimi kmetijami. Morda pa tudi razširiti hotelske kapacitete.

Katere novosti ali posebne dogodke lahko pričakujemo v prihodnje Pri Ekremu?

Vse goste vabimo na zajtrke in brunche, ki jih ponujamo vsak dan med 8. in 12. uro. V našo ponudbo smo dodali tudi brezalkoholne koktejle in limonade z okusi, pozimi pa načrtujemo dodati še tople čokolade z okusi.

Tudi na področju promocije načrtujemo večji preboj. Smo v pripravi profilov na Facebooku, Instagramu in TikToku ob pomoči zunanjega sodelavca, tako da se bomo v prihodnje usmerili tudi v digitalno promocijo.

Kaj je tebi osebno najbolj všeč pri gostinskem poklicu?

Meni je všeč slaščičarstvo, ker rad ustvarjam. Pri sladicah in sladoledu ustvarjalnosti kar ni konca … Vedno znova se učiš, si kreativen, delo nikakor ni monotono. Pri hotelu pa me motivirajo zadovoljstvo strank in njihova mnenja.

Kako se razlikujete od drugih kavarn in slaščičarn v neposredni okolici?

Mislim, da se najbolj razlikujemo glede ozaveščenosti. Naša želja je pripravljati in prodajati res zdrave produkte in na tem neprestano delamo. Želimo, da je to, kar ponudimo gostu, kvalitetno in zdravju prijazno. Verjamem, da so prvi možgani v telesu v resnici v želodcu. Izbira hrane, ki jo uživamo, močno vpliva na to, kako se počutimo.

Kaj je po tvojem mnenju recept za uspeh? Kaj je tisto, kar je tebi osebno pomagalo na tej poti?

Mislim, da je najbolj pomembno, da je človek zadovoljen s tem, kar ima, da se konstantno razvija in dela na svojih ciljih. Da te v življenju vodijo pozitivna čustva in ne pohlep. Prepričan sem tudi, da iz dobrega vedno zrase dobro. Če izhajam malce iz svojega poklica, bi rekel, da lahko vsak v svoj recept življenja doda tisto, kar želi; tukaj imamo vsi proste roke. A zavedati se moramo, da kar zakuhamo, to tudi dobimo. Pozitivizem in vztrajnost sta tisti, ki mene ženeta naprej na moji poti.

Za konec še nekaj osebnih izkušenj in priporočil Ajhana Salijija:

• Če bi bil sladica, bi bil: sladoled pistacija extreme.

  Izolsko doživetje, ki mi je pisano na dušo, je: vsako doživetje povezano z morjem.

  Gostom vedno priporočam obisk: gostiln, Parenzane in ogled starega mestnega jedra. 

  Moj najljubši izolski dogodek je: Ribiški praznik.

  V prostem času najraje: uživam z družino.