Kavarna Zvon: mali Dunaj sredi Izole

Kavarna Zvon v Simonovem zalivu je priljubljena destinacija za domačine in turiste, ki iščejo prijeten ambient in pristne sladke okuse. V intervjuju z vodjo kavarne, Milanom Teržanom, vam razkrivamo, kako se je začela zgodba tega kavarniškega prostora, kakšna je filozofija kavarne in katere nove prakse so vpeljali v zadnjih letih.

Kako se je začela tvoja zgodba s Kavarno Zvon v Simonovem zalivu in kakšna je bila motivacija za prevzem tega prostora?

Zgodba Kavarne Zvon sega že v leto 1996, ko si je lastnik prostora zaželel ponuditi lokalni skupnosti in turistom nekaj domačega, lokalnega. Navdih je izhajal iz dunajske kavarne, kar se odraža tudi v opremi in arhitekturi prostora.
Moja želja, da bi ustvaril nekaj svojega, se je rodila že v srednji šoli. Vedno sem si predstavljal prostor, ki bi bil mešanica med restavracijo in barom, in točno to je Kavarna Zvon. Obdobje korone je prineslo veliko izzivov, a tudi priložnosti. Lastniki kavarne so ravno v tem obdobju razmišljali o oddaji ... Tako sem septembra 2020 prevzel kavarno in začel novo poglavje v svoji karieri.

Kako pa si se znašel v Slovenski Istri oziroma v Izoli, ki ni tvoj domači kraj? Kakšne izzive ali prednosti je ta odločitev prinesla?

Ko sem iskal stanovanje, sem od vseh obmorskih mest Izolo začutil kot najbolj domačo in pristno. Prihajam iz okolice Prebolda, iz spodnje Savinjske doline, in po miselnosti so ljudje tukaj podobno odprti. Največji izziv zame je bila prilagoditev na burjo in visoke poletne temperature, a prijaznost ljudi in ugodno podnebje odtehtata prav vse izzive (smeh).

Kako bi opisal vzdušje in prednosti kavarne, ki jo zdaj vodiš že četrto leto?

Kavarna privablja goste, ki iščejo prijeten in miren ambient, pozitivno vzdušje, za katero poskrbi predvsem osebje, domačnost ponudbe in raznolikost. Naš cilj je ustvariti prostor, kjer se ljudje počutijo prijetno, in to je nekaj, kar resnično odlikuje našo kavarno.

Kakšna je ponudba kavarne? Igra vlogo tudi sezonskost?

Ponudbo prilagajamo letnim časom. Spomladi ponujamo bezgove in jagodne sladice, konec poletja pa sladice iz fig, kakija in sliv. Vključujemo tudi šparglje in oljčno olje – bolj za predstavitev na dogodkih kot v redni ponudbi.
Tudi ponudba napitkov se prilagaja. Poleti ponujamo osvežilne napitke, koktejle in smutije, pozimi pa vroče čokolade, čaje in tople napitke. V popoldanskem času je naša ponudba sicer bolj osredotočena na aperitive in koktejle.

Ena od posebnosti vaše ponudbe je tudi sladica iz refoška. Kako ste jo razvili in kaj vas je navdihnilo za ustvarjanje te edinstvene poslastice?

Navdih za sladico iz refoška sva s slaščičarko dobila, ko sva želela ustvariti torto, ki bi bila primerna za jesen. Ker je jeseni čas trgatev in sta tu doma malvazija in refošk, smo se zaradi intenzivnosti okusa odločili za refoškovo sladico. Refošk ima res močen okus, ki se odlično ujema s slivovo marmelado, ki so jo nekdaj kuhale none. Tako je nastala ta edinstvena poslastica, ki se dobro ujema tudi s kostanjevo torto.

Kako pomembno je ohranjati avtentičnost lokalnih okusov in sestavin v jedeh ter sladicah?

Ohranjanje avtentičnosti lokalnih okusov in sestavin je zelo pomembno, saj s tem prispevamo k prepoznavnosti okolja, pridelovalcev in k dodani vrednosti našega lokala. Gostje pri nas iščejo nekaj domačega, zato prisegamo na avtohtone recepte naših non – krostate, biskvite in podobno. Celotna filozofija lokala sloni na tem principu.

Kakšne druge lokalne specialitete, jedi ali pijače še vključujete v ponudbo, da bi gostom ponudili pristno izkušnjo Istre?

Med najbolj priljubljenimi lokalnimi specialitetami, ki so neposredno povezane z Istro, so jabolčna krostata, kozarec lokalnega vina in brezalkoholni koktejl Bezgova osvežitev. Seveda pa ne smemo pozabiti na refoškovo torto, o kareri sva že govorila.

Kaj pa veganska ponudba? Ste se usmerili tudi v ta vedno bolj priljubljen segment?

Ja, tu smo naredili velik korak naprej in imamo kakovostno ponudbo. Med sladicami je najbolj prodajan veganski cheese cake. Ponosni pa smo tudi na vegansko baklavo in makrone. Razširili smo tudi asortiman brezglutenske ponudbe. Med sladoledi imamo recimo sedem do osem veganskih banjic. Mlečno je res samo tisto, kar mora biti. Še čokolada je veganska. (smeh)

Kako se trudite vključiti trajnostne prakse v vaše poslovanje in kakšne ukrepe ste sprejeli za ohranjanje okolja?

Ciljamo predvsem na lokalno sezonsko sadje, sodelujemo pa tudi z lokalnimi proizvajalci vin, ki jih vključujemo tako v proizvodnjo sladic kot v barsko ponudbo. Imamo tudi prodajno polico z lokalnimi izdelki, kar je odlična dodana vrednost za naše goste. Tu si lahko recimo kupijo lokalno darilce in ga odnesejo s seboj ali pa ga komu podarijo. Na ta način tudi podpiramo lokalno skupnost in prispevamo k trajnosti.

Kako še sodelujete z lokalno skupnostjo in kako pomembno vlogo igra lokalno okolje pri vašem poslovanju?

Naše sodelovanje z lokalno skupnostjo se povečuje iz leta v leto. Radi se vključujemo v dejavnosti, ki jih pripravljajo domači organizatorji in se predstavljamo na dogodkih, kot so recimo Pomol okusov v Izoli, poročni sejem v Kopru, degustacijski sejem za poroke in podobno. Povezujemo se tudi z okoliškimi hoteli in zanje po naročilu pripravljamo sladice.

Kako se trudite zagotoviti prijetno izkušnjo za obiskovalce Kavarne Zvon? Kdo pravzaprav so vaši gostje?

Naši gostje so večinoma stari več kot petdeset let, imamo pa v zadnjem času vedno več mladih, saj smo zato, da bi jih privabili, nekoliko prilagodili ponudbo. V času izven glavne sezone so naši gostje predvsem domačini – ne le Izolani, temveč širše, iz celotne Istre. Poleti k nam zahaja več turistov. Ustavljajo se tudi taki, ki se odpravljajo na Hrvaško. Zanje je Kavarna Zvon skoraj tradicionalen postanek. Teh je zanimivo res veliko. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na tiste, ki pri nas naročajo torte za razna praznovanja.
Gostje najbolj pohvalijo prijaznost osebja in sam ambient kavarne – tako notranjost, ki je urejena v kavarniškem slogu, kot zeleno teraso. Trudimo se, da se vsak gost pri nas počuti dobrodošlega in uživa v pristnem vzdušju.

Kakšni so načrti za prihodnost Kavarne Zvon in kako vidite njeno vlogo v lokalni skupnosti oz. v sami turistični ponudbi kraja?

Naša blagovna znamka privablja goste – turiste in meščane. V tem smislu smo pomemben akter izolske gostinske ponudbe. V prihodnje načrtujemo razširitev ponudbe slaščic ter napitkov in organizacijo mesečnih dogodkov, kot so nastopi flavtistk, kar npr. počnemo že danes. S tem želimo še naprej prispevati k bogatenju kulturne in turistične ponudbe v Izoli.

Kaj bi sporočili vsem, ki razmišljajo o obisku Kavarne Zvon v Simonovem zalivu?

Pridite, poskusite in uživajte!

Za konec pa še nekaj zanimivosti o Milanu:

Če bi bil sladica, bi bil kremšnita – ker je lahka, kremasta in nenasitna.

Izolsko doživetje, ki mi je pisano na dušo, je kolesarjenje ob obali.

Gostom vedno priporočam obisk Izolane – hiše morja.

Moj najljubši izolski dogodek je Ribiški praznik.

V prostem času najraje uživam na izolski plaži pri svetilniku ali v Marini.