Tradicionalni okusi v Gostilni Sidro

Ena od gostiln z največjo tradicijo v Izoli razveseljuje že skoraj pol stoletja. Pred kratkim je vodenje lokala prevzela že tretja generacija družine Godina. Novi vodja Kristjan je že od malih nog vpet v gostinstvo, poletja je namreč preživljal prav v družinski gostilni. Gostinstvo in turizem sta tudi sicer njegova strast. Uganete, kaj je študiral? 

Gostilna Sidro je ena od gostiln z najdaljšo tradicijo v Izoli. Kako dolgo smo Izolani že ponosni na vas?

Gostilna obratuje že od leta 1980, skupaj torej že 43 let. Z gostinstvom se je začel ukvarjati moj nono; takrat smo bili še locirani na Manziolijevem trgu – v prostorih, kjer je danes Gostilna Bujol. No, kasneje je vodenje prevzel moj oče, v 90ih pa smo se preselili ob promenado Sončnega nabrežja. S to lokacijo smo res zelo zadovoljni.

Se je v gostilni v vseh letih kaj spremenilo?

Mi smo tradicionalni, tako da se v resnici ni spremenilo veliko. Ideje za recepte črpamo iz preteklosti, delamo z lokalnimi, svežimi surovinami, imamo tudi svojo stalno klientelo. Lahko bi rekli, da ohranjamo nek pretekli duh starih časov, s čimer pa smo zelo zadovoljni in na to morda celo tudi ponosni.

Sidro sedaj s teboj prevzema nova, že tretja generacija. Se poznajo medgeneracijske razlike? Kako je delati z družinskimi člani? Se kdaj tudi skregate?

V bistvu je to za nas čisto naravno, jaz peljem dalje zgodbo svojega očeta. V resnici se zelo dobro razumemo in se nikoli ne skregamo. Smo res usklajeni. Mogoče tudi zato, ker smo bolj umirjeni profili. (smeh)

Pa lahko s svežim vodstvom pričakujemo kakšne novosti?

Večjih sprememb ne načrtujemo, bomo pa gotovo pripravili kakšen nov krožnik. Še naprej bomo sledili svoji tradiciji, ki je všeč tako nam kot našim gostom. Gostilna Sidro slovi po pretežno morski kulinariki in tradicionalnih recepturah: recimo takih, kot smo jih bili vajeni kot otroci.

Omenil si, da surovine nabavljate zgolj lokalno. Od kod torej, iz Izole ali še širše?

Surovine dobavljamo pretežno iz Slovenske Istre, ja. Lokalno pa predvsem od naših ribičev, s katerimi je moj oče vrsto let gradil dobre odnose. On je še vedno ta, ki skrbi za nabavo, saj pozna res veliko ljudi.

Kaj je najbolj značilna jed Gostilne Sidro?

Hm, težko bi izbral samo eno, ampak gotovo je najbolj zmagovalna naša krostata, ki jo pripravimo po receptu naše none Danice.

Sodelujete tudi v Dnevih domačih pedočev, pa tudi sicer še v vseh ostalih kulinaričnih dnevih. Kaj je posebnega pri pedočih? Zakaj so ti dobri?

Pedoči so lokalna školjka, dobavljamo jo od lokalnih ribičev iz lokalnih gojišč. Pedoči so res ena taka naša značilna surovina, ki jo pripravljamo na različne načine: v buzari na belo ali rdeče, na žaru, pa tudi v testeninah. Školjke so tudi bogat vir mineralnih snovi, omega-3 maščobnih kislin, folata in vitaminov.

K morski hrani se prileže tudi kozarček dobrega vina. Kako pa je z vinsko ponudbo? Je tudi ta lokalna?

V ponudbi nimamo širokega asortimana vin, pač pa se res osredotočamo na manjšo, a lokalno ponudbo. Delamo z vinarji, ki bivajo tu. Z njimi smo tudi redno v stiku, torej smo že zgradili neke odnose, kar nam je pomembno. Redno sodelujemo npr. s Sterasom, Zarotom, Gordio ipd.

Kako je s privabljanje novih gostov, kakšnih taktik se poslužujete?

Poudaril bi, da imamo veliko stalnih gostov, tako da se v prvi vrsti trudimo, da to ohranjamo. Prihaja pa vsako leto več in več tudi novih. Mislim, da nam pri tem najbolj pomaga reklama od ust od ust. Prisotni smo na socialnih omrežjih Facebook in Instagram, na katerih tudi redno objavljamo.

Kaj bi rekli, da je vaša razlikovalna prednost v primerjavi z ostalimi lokali v bližini? No, za tiste, ki opazijo, da so v pravem lokalu, seveda. (smeh)

Naša prednost je gotovo dolgoletna tradicija pa tudi to, da uporabljamo vedno sveže surovine. Prednost je tudi naš način dela: da jedi pripravljamo po starih receptih in postopkih. Na ta način ohranjamo pristne okuse na naših krožnikih.

Kaj bi rekel, da je v vseh letih delovanja največji uspeh Gostilne Sidro?

Gotovo to, da imamo stalno ekipo – tako v strežbi kot v kuhinji. Pa tudi to, da se skozi leta nismo bistveno spreminjali. Za nas je to uspeh. 

Kakšen pa je vaš tipičen gost? Recimo, če se usmerimo v profil stalnega gosta, ki se k vam redno vrača?

Težko bi opisal samo en profil, saj so naši gostje res zelo različni. Lahko bi rekel, da so stari vse od 20 pa do 80 let. Veliko stalnih gostov ima v neposredni bližini vikend ali pa barko v izolski marini. Tu govorimo tako o domačih kot tujih gostih. Italijanov je sicer nekoliko manj v zadnjih letih, imamo pa vseeno eno tako stalno druščino, ki nas redno obiskuje. Tudi domačini radi zahajajo k nam. Pri nas se dobro počutijo: poleg kulinarike, pohvalijo tudi prijaznost in gostoljubnost.

Kakšna je tvoja vizija za prihodnost? Česa si najbolj želiš?

Moja vizija je, da zadržimo nivo kvalitete naše ponudbe in še naprej razveseljujemo tako stalne kot nove goste. Kako bomo to dosegli? Tako, da bomo delavni, prijazni in da nas bo gnala želja delati dobro.

Kako pa sicer doživljate razvoj turizma v Izoli? Se vam zdi, da je Izola danes prepoznavna kulinarična destinacija?

Ja, strinjal bi se s tem – Izola je že danes prepoznavna kulinarična destinacija. Imamo res kvalitetno in predvsem raznoliko ponudbo v gostilnah in restavracijah. Vsak lokal je nekaj posebnega in pelje neko svojo zgodbo. Kulinarični dnevi so super priložnost za dodatno promocijo, zato tudi sodelujemo v prav vseh petih. Prepričani smo, da bo s krajšim trajanjem posameznih tematskih dni, učinek še boljši.

Tudi sicer bi rekel, da se turizem v Izoli razvija: privablja se ljudi iz različnih držav, med gosti je kot destinacija vedno bolj priljubljena. Upamo, da bo v prihodnje dobila tudi garažno hišo in da se bo mestno jedro končno zaprlo za promet. Prav tako bi si želeli še več dnevnih privezov za goste – to vidimo kot veliko priložnost.

Za konec pa eno malce bolj igrivo vprašanje: ko te obiščejo prijatelj od drugod, kaj jim svetuješ naj obiščejo? Kaj so tiste TOP 3 stvari, ki jih v Izoli morajo videti oz. doživeti?

Najprej bi jim svetoval sprehod po mestnem jedru, da spoznajo lepe izolske ulice. To lahko naredijo tudi prek igre Pozabljena izolska skrivnost, ki je odlična priložnost za odkrivanje mestnega jedra. Peljal bi jih na višto Belvedere, kjer se Izolo lepo vidi od zgoraj in pa po Parenzani – poti nekdanje železnice. Svetoval bi tudi obisk izolskega podeželja.