Iz Posočja v srce Izole: Sladoledarna Diana

Đelil Saliji uspešno vodi sladoledarno Diana v idiličnem parku Pietra Coppa v Izoli. Njegova ljubezen do Slovenije je neizmerna, saj si ne predstavlja življenja nikjer drugje. Diana je znana predvsem po sladoledu, narejenem iz slovenskega mleka Mlekarne Planika. Đelil verjame, da sta nenehno spreminjanje in učenje ključna za kakovostne produkte in sledenje sodobnim trendom. V intervjuju nam je razkril, ali bo Izola postala destinacija sladoleda in kakšna je prihodnost sladke industrije.

Sladoledarna Diana ima v našem prostoru že dolgo tradicijo. Kdaj se je začela pisati njena zgodba in kakšno vlogo ima v lokalni skupnosti danes?

Ta lokal je v Izoli že od leta 1973 in predstavlja res pristno zgodbo, ki pa se je skozi čas tudi spreminjala. Moj oče jo je nekako začel s kioskom pri svetilniku, danes pa jo z bratom uspešno nadaljujeva na drug način. Trudimo se živeti v sožitju z okoljem in utripom mesta, saj smo v njegovem središču. Predvsem pa delamo na tem, da se vsak dan učimo.

Kateri so najbolj priljubljeni izdelki vaše sladoledarne med domačini in turisti?

Ponujamo zelo dobre kavice in tortice, a tisto, kar nas razlikuje od ostalih, so naši sladoledi. Tu pišemo res posebno zgodbo. Od leta 2017 sodelujemo z Mlekarno Planika iz Posočja. Naši sladoledi so narejeni z mlekom, ki prihaja iz neokrnjene narave severne Primorske. To pa se seveda tudi čuti. Zato jih prodamo zelo veliko.

Diana se torej razlikuje od drugih po kakovostnem sladoledu. Zakaj je ta še tako poseben?

Naš sladoled  je narejen z ogromno mero ljubezni, uporabljamo kvalitetne surovine, v sladoled gre res zelo malo sladkorja … Sladoled je prilagojen sodobnemu kupcu, saj sledimo trendom in se vseskozi prilagajamo našim gostom. Današnji kupec se namreč močno razlikuje od tistega pred desetimi leti.

Res smo ponosni, da smo se v zadnjih desetih letih tako razvili. Neprestano se izobražujemo tako, da obiskujemo sejme, se učimo od vrhunskih italijanskih mojstrov itd. 

To pomeni, da še ohranjate tradicionalne recepte ali ste jih popolnoma prenovili? Kakšna je vaša filozofija glede kakovosti sestavin?

Poleg Mlekarne Planika sodelujemo tudi z drugimi kakovostnimi in skrbno izbranimi dobavitelji. Vse surovine, ki jih uporabljamo, preverjamo in zagotavljamo, da ima vse, kar ustvarimo, dodano vrednost. Z vrhunskimi italijanskimi mojstri smo pripravili nove recepte in uvedli tudi nov pristop k izdelavi sladoleda.

Res je, da v Izoli nimamo veliko sladoledne ponudbe, je pa ta kakovostna. Še vedno uporabljamo tudi tradicionalne, izvirne recepte. Nekaterih, kot so recimo rum punch, malaga in klasična vanilija ne spreminjamo. So pa vsi naši sladoledi brez alergenov, na primer jajc.

Kaj vas navdihuje pri ustvarjanju novih okusov sladoledov in sladic?

Zame je vsak okus cel nov svet! Lahko bi rekel, da ga doživljam kot mavrico na nebu, saj mi ta vedno polepša dan in daje elan poslu, ki ga opravljam. Všeč mi je, ko stvari spreminjamo in ustvarjamo na novo. Zame je sprememba edina konstanta. Pri delu me najbolj navdihuje ideja oz. naše poslanstvo, da mora sladoledarna biti stičišče, kjer se povežejo in družijo sladokusci. In da ob odhodu še naprej mislijo na nas in se k nam redno vračajo.

Kako recimo poteka vaš tipičen dan v sladoledarni?

Delo je sicer rutinsko, vsaj kar se sladoledov tiče: en dan prej pasteriziramo in homogeniziramo mleko, naslednji dan pa pripravljamo sladoled. To delamo vsak dan, sploh v poletnem času. Takrat imamo tudi največ obiska in večkrat pripravljamo dvojne banjice za posamezne okuse. Sicer prodajamo sladoled vse leto. Zadnjih pet do šest let tudi pozimi. Sladoled je namreč postal neke vrste posladek. Zimski okusi so sicer prilagojeni sezoni; takrat se recimo najbolje prodaja t. i. »suhi sladoled«, ki je bolj topel in mehek.

Kako se Diana trudi prispevati k trajnosti in varovanju okolja?

Svet, v katerem živimo, je samo en. Zato ga moramo skrbno čuvati, če želimo, da bo tudi svet pazil na nas. Skrb za okolje nam je zelo pomembna. Kupujemo od lokalnih istrskih dobaviteljev, recimo sadje (breskve, slive, jagode ipd.) od kmetov, ko je za to sezona. Pri nas skoraj na dnevni bazi menjujemo okuse, ker upoštevamo sezonskost, predvsem pri sadju. Uporabljamo tudi reciklirane materiale in nasploh sledimo trajnostnim standardom.

Kakšno vlogo ima sladoledarna Diana pri promociji Izole?

Če vtipkamo v Google brskalnik »sladoledarna Diana«, vidimo, da dobivamo ogromno pohval. Ljudje se k nam radi vračajo, radi nam tudi napišejo pozitivne komentarje. Tudi to pripomore k promociji Izole.

Vidim pa en izziv na tem področju: in sicer, če bi se vsi povezali, bi dejansko lahko poskrbeli, da bi Izola postala destinacija vrhunskega sladoleda! Tu seveda mislim na to, da se povežemo slaščičarski mojstri, Turistično združenje pa kot krovni promotor turizma iniciativo nekako tudi podpre.

Kako pa sami privabljate turiste in ali k obisku pripomore tudi idilični park Pietra Coppa?

Mi se promoviramo prek Facebooka in Instagrama. A bolj pomembno kot promocija nam je, da se gostje pri nas počutijo domače, torej dobro in da uživajo kvalitetne izdelke.

Park Pietra Coppa je neke vrste osrčje Izole, kjer potekajo tudi prireditve, kar nam seveda pomaga pri obisku. Ta zeleni prostor v centru mesta je res edinstven in že sam po sebi poskrbi za večji pretok ljudi. Veseli pa me, da ni edino prizorišče, kjer se kaj dogaja; da imamo tudi Lonko, Manzioli in da mesto živi.

Kaj bi svetovali turistom, ki obiščejo Izolo in se želijo z nečim posladkati?

Najprej bi jim svetoval, naj sploh pridejo v to čudovito mediteransko mesto. Ne le v našo sladoledarno, ampak tudi v lokalne restavracije, saj se ponašamo z res vrhunsko kulinarično ponudbo! Potem pa naj seveda pridejo še na izviren domač sladoled v Diano.

Kakšni so načrti za prihodnost Diane in kako vidite njen razvoj v prihodnjih letih?

Brez načrtov ne gre in idej nikoli ne zmanjka. Še naprej bomo sledili naši viziji, da je Diana stičišče za sladokusce. Kar se razvoja tiče, pa bomo še razširili ponudbo lastnih izdelkov.

Za konec pa še pet zabavnih Đelilovih predlogov:

-        Če bi bil sladoled, bi bil pistacija.

-        Izolsko doživetje, ki mi je pisano na dušo, je moje celo življenje: poznam vsak kotiček Izole, vsako drevo! Izola je veliko sonce,  brez katerega ne morem živeti.

-        Gostom vedno priporočam obisk gostinskih lokalov, ki so na takem nivoju, da mi je v ponos.

-        Moj najljubši izolski dogodek je Ribiški praznik.

-        V prostem času se najraje sprehajam, berem knjige, grem v hribe (predvsem Julijske Alpe).